»Pripravili smo feministični diskurz stereotipizirane pripovedi o ženskah v tragedijah. V tem času je nedaleč od nas izbruhnila vojna. Uprizoritev Trojank je tako postala dejanje poguma, igralke namreč govorijo o vojni.«
»Trojanke so postavljene v prostor in čas, ki ga ni, v atopos. Ženske so kot predmeti – ostanki opustošenja, ki ga je za seboj pustila vojna moških. Ta skupina oseb s svojo drugačnostjo, s svojimi telesi in krhkostjo, bo dala glas pregnanim tujkam, izključenim ženskam, čarovnicam, prostitutkam.«
»Obenem je opozorila še na feministični pridih – glavni nosilki moči v predstavi sta ženski –, igra pa odpira tudi medgeneracijski konflikt, ki ga najglasneje predstavljata otroka Tajda (Ana Pavlin) in Sergej, ki ga upodablja Filip Štepec z AGRFT-ja, prvič 'na pravem odru'.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju